<Grah>>

Nekoč je bil princ, ki se je želel poročiti s princeso ；, vendar bi morala biti prava princesa. Potoval je po vsem svetu, da bi našel enega, a nikjer ni mogel dobiti, kar je želel. Bilo je dovolj princesov, vendar je bilo težko ugotoviti, ali so resnične. Vedno je bilo nekaj o njih, kar ni bilo tako, kot bi moralo biti. Tako je spet prišel domov in bil žalosten ，, saj bi si zelo želel, da bi imel pravo princeso.

Nekega večera je prišla grozna nevihta, ki je prišlo do groma in strele ， in dež se je v hudournikih spustil. Nenadoma se je na mestnih vratih slišalo trkanje ， in stari kralj ga je odšel.

Bila je princesa, ki je stojila tam pred vrati. Toda ， dobro milostiv！ Kakšen pogled je videz dež in veter. Voda je tekel z njenih las in oblačil ； Potekala je navzdol v prste njenih čevljev in spet za petami. In vendar je rekla, da je prava princesa.

"No, kmalu bomo to ugotovili ，" je mislila stara kraljica. Toda rekla je, da ni šla v posteljnino ， je vzela vso posteljnino s posteljnine ， in na dnu položila grah ；, nato pa je vzela dvajset vzmetnic in jih položila na grah ， in nato dvajset posteljnih postelj na vrhu vzmetnice.

Pri tem je morala princesa ležati vso noč. Zjutraj so jo vprašali, kako je spala.

"Oh ， zelo slabo！" je rekla. »Vso noč sem komaj zaprl oči. Nebesa vedo le, kaj je bilo v postelji ，, vendar sem ležal na nečem trdem ，, tako da sem po vsem telesu črn in modro. Grozno je！ "

Zdaj so vedeli, da je prava princesa, ker je začutila grah skozi dvajset vzmetnic in dvajset posteljnih postelj.

Nihče, razen prave princese, ne bi mogel biti tako občutljiva kot to.

Torej jo je princ vzel za svojo ženo ， za zdaj je vedel, da ima pravo princeso ； in grah je bil postavljen v muzej ，, kjer ga je še mogoče videti ，, če je nihče ni ukradel.

Tam ， to je resnična zgodba.