<grah>>

NEKOČ je bil princ, ki se je želel poročiti s princeso； vendar je morala biti prava princesa.Prepotoval je ves svet, da bi ga našel, a nikjer ni mogel dobiti, kar je želel.Princess je bilo dovolj, le težko je bilo ugotoviti, ali so bile prave.Na njih je bilo vedno nekaj, kar ni bilo tako, kot bi moralo biti.Tako je spet prišel domov in bil žalosten, saj bi si zelo želel imeti pravo princesko.

Nekega večera se je pojavila strašna nevihta; grmelo je in bliskalo, dež pa je lil v hudournikih.Nenadoma se je zaslišalo trkanje pri mestnih vratih in stari kralj jih je šel odpret.

Bila je princesa, ki je stala tam zunaj pred vrati.Toda, milostivi! Kako lep prizor sta jo naredila dež in veter.Voda je tekla z njenih las in oblačil; tekla je v konice njenih čevljev in spet pri petah.Pa vendar je rekla, da je prava princesa.

»No, to bomo kmalu izvedeli,« je pomislila stara kraljica.Vendar ni rekla ničesar, odšla je v spalnico, s postelje vzela vso posteljnino in na dno položila zrno graha; nato je vzela dvajset vzmetnic in jih položila na zrno graha, nato pa še dvajset postelj iz gagjega puha na vrhu. vzmetnice.

Na tem je morala princesa ležati celo noč.Zjutraj so jo vprašali, kako je spala.

"Oh, zelo slabo!" je rekla.»Vso noč nisem komaj zaprl oči.Samo nebo ve, kaj je bilo v postelji，ležal sem na nečem trdem，tako da sem črn in moder po celem telesu.Grozno je!”

Zdaj so vedeli, da je prava princesa, saj je zrno graha otipala skozi dvajset vzmetnic in dvajset postelj s puhom.

Nihče razen prave princese ne more biti tako občutljiv kot to.

Tako jo je princ vzel za svojo ženo; zdaj je vedel, da ima pravo princeso; zrno graha pa so dali v muzej, kjer ga je še vedno mogoče videti, če ga nihče ni ukradel.

Evo, to je resnična zgodba.